Latest Posts

Edina rešitev, da sem lahko še hodil v hribe, so bile opornice za koleno

Mogoče še niste doživeli tega, da se ne morete zaradi zdravstvenih težav več ukvarjati s športom, ki vas veseli. Sam sem to doživel, ko zaradi bolečin v kolenih nisem mogel v hribe, dokler si nisem kupil opornice za koleno in spet začel hoditi.

Človek se ne zaveda, kakšno srečo ima, ko je zdrav, šele ko zboliš, veš, kako si bil svoboden in kako je bilo vse, tako kot je bilo treba. Jaz sem že kot mlad prehodil vse hribe in doline, takrat opornice za koleno nisem poznal, oboževal sem pohodništvo, potem pa so me v srednjih letih začela boleti kolena. 

Opravil sem:

  • Pregled pri zdravniku,
  • Slikanje kolen
  • Magnetno resonanco kolen
  • Pregled pri ortopedu

Najbolj pa sem bil žalosten, da mi niti ortoped ni znal povedati točno, rekel mi je samo, da je meniskus in da lahko grem na operativni poseg, če se bom tako odločil. Kaj je sedaj to? Naj mi nekdo točno pove, kaj je dobro zame in kaj ne. Veste, kaj se je zgodilo? Zaradi svoje želje po hribih sem se odločil za operativni poseg in prav nič boljše ni bilo. Ostale so mi še samo opornice za koleno in da enostavno grem v hribe, da vidim, kako bo z opornicami. 

Kako sem bil jezen, ker je okrevanje po operativnem posegu bilo zelo dolgo in ko sem čakal, da bom potem zdrav in brez bolečin, se mi je vse podrlo, ko sem čutil isto bolečino, če ne še večje. Takrat sem bil prepričan, da se ne grem več, šel sem opornice za koleno in začel ponovno hoditi. Ja, boli, ko hodim, vendar tega ne jemljem kot izgovor, da ne bom več hodil v hribe, kot sem e odločil prej. 

Zavedam se, da bo bolečina ostala, samo od mene je odvisno, ali bom v hribe hodil ali ne. Telo zmore marsikaj, opornice za koleno pa tudi. 

Kam pravilno sortiramo odpadle kosti

Ste tudi vi vestni državljani in se trudite pravilno sortirati odpadke? Priznam, da sem imela na začetku kar velike težave. Predvsem nisem vedela, kam praviloma spadajo kosti in nekatere embalaže.

Pred približno desetimi leti, ko smo se začeli ozaveščati o problemu odpadkov, in so začeli na veliko postavljati otoke za odpadke, sem tudi sama imela kar nekaj težav. Dokler smo živeli na kmetiji in imeli živali, ni bilo problema, kam spadajo kosti in ostali bio odpadki. Te smo enostavno odnesli na kompost oziroma so jih pojedle domače živali. Po par letih smo se preselili v mesto, v blok. Takrat so se pa začele težave. Nihče nam natančno ni povedal, kako se praviloma ločujejo odpadki. Vsak jih je ločeval malo po svoje. Jaz sem kosti metala v bio odpadke, mož jih je metal med mešano.

Vedno smo se prerekali, ko je kam vrgel odpadke. Nekega dne je nato v nabiralnik prispela pošta oziroma zgibanka, kjer je bilo pojasnjeno kam pravilno sortiramo odpadke. Velik plakat so obesili tudi na oglasno desko. In končno smo se tudi doma naučili, oziroma seznanili kam praviloma odvržemo kosti ki ostanejo pri kosilu. Z veseljem vam povem, da kosti spadajo v mešani odpad, saj se ne razgradijo tako hitro. Najlažje je, če imaš doma kužka in jih lahko pohrusta.

Še vedno me pa jezi, da se kljub ozaveščanju ljudi o problematiki s prevelikim številom odpadkov, še vedno veliko mojih  znancev požvižga na to. Enim je prav vseeno in nič ne ločujejo ali pa zelo malo. Potem pa po oglasnih deskah visijo razno razni opomini in grožnje pred kaznimi. Čisto tako za hec vsake toliko časa vprašam koga, če ve, kam se pravilno ločijo kosti oziroma kam jih odvržejo in velika večina ne ve natančno, ali delajo prav ali ne. Vem pa, da tisti, ki ne ločujejo in kosti vržejo v mešani odpad, vsaj ta del odpadka pravilno ločijo.

Foto knjiga in moje poročno darilo

Prijateljica se je povabila na obisk in takrat res nisem pričakovala, da mi ima nekaj povedati. Mislila sem, da je to ena najina standardna kavica, ki sva jo velikokrat pili skupaj. No, pa ni bilo čisto tako, prosila me je, da če bi bila njena poročna priča. Takrat sem takoj pomislila, da bi bila najina foto knjiga prekrasno poročno darilo. Bili sva res dobre prijateljice, kadarkoli je katera potrebovala pomoč sva si pomagali, znali sva ena drugo potolažiti.

Da bom njena poročna priča, me ni niti tako presenetilo, ker to sva se že pogovarjali, da ko se bova poročili, bova ena drugi poročni priči. Nikoli pa se nisva pogovarjali, kaj bi si kupili. Ne vem, zakaj sem dobila idejo, da bi bila foto knjiga prekrasno darilo. To bi bil spomin od mene zanjo. Seveda ne bi to bilo edino darilo, kupila bi ji še nekaj, ampak to bi bilo to lepo darilo, ki bi povezovalo najino prijateljstvo, ker bi poiskala vse najine slike in tako bi nastala ena lepa foto knjiga, najinih spominov, kjerkoli sva že bili.

To je bila najina najdaljša kava, ker sva se začeli pogovarjati vse, kar se tiče poroke. Kdaj bo poroka, kako bo oblečena, kaj si želi, kje bo poroka in zakaj se je tako na hitro odločila? Moram reči, da je ta pogovor bil predvsem čustven, kajti zavedali sva se tudi, da ko se bo ena poročila, najino prijateljstvo ne bo več tako sproščeno. Sedaj sem imela delo, kajti foto knjiga je zahtevala svoj čas. Najti vse najine slike in jih razporediti, da bo foto knjiga dobila lep videz je bilo veliko dela. Vendar se ga nisem bala, prav uživala sem v tem, da sem iskala slike in se spominjala najinih izletov, razvajanj, kavic. Vse slike sem povezala, tako je nastala prekrasna foto knjiga, ki jo bo prijateljica neizmerno vesela.

Zvečer si na televiziji rada pogledam dober film

Moja služba je naporna, no ne bi rekla, da ravno služba, imam zelo napornega šefa. Tako se moram vsak konec tedna odpočiti od njega, da lahko speljem cel teden. Pridejo dnevi, ko je v redu, a večina časa je zelo naporen, od mene zahteva vedno več in več. Domov prihajam utrujena in tako komaj čakam, da se oprham, si pripravim večerjo in si pogledam dober film. Kajti le tako pozabim na službo.

Zjutraj po navadi vstanem prej, da meditiram, tako mi je potem lažje. Ko pa pride vikend si vedno, privoščim oddih na polno. Včasih ne grem niti iz pižame. Moji starši so že navajeni. Sicer mi neprestano govorijo, da šef ne more tako vplivati na moje počutje. Sama jim skušam razložiti, da je zelo zahteven, vendar me ne razumejo. Imam občutek, da mi ne verjamejo, da je šef takšen.

Večeri pa so moji. Mene dobri filmi res osrečijo. Jaz sem sposobna gledati filme tudi do jutra, če bi si to lahko privoščila, a si zaradi službe ne morem. Nimam problema s tem, da si en film pogledam večkrat. Včasih še bolj uživam, če si kateri film pogledam znova, kot pa če gledam katerega prvič. Ker imam rada takšne večere, ob gledanju televizije, ne hodim na zabave. Kako naj hodim na zabave, če sem potem čisto utrujena in ne morem delati. Šef pa od mene zahteva vedno več, tako raje ležim doma na sedežni in gledam dobre filme. 

Mogoče me kdo ne razume, ampak meni to odgovarja, le redko se zgodi, da med filmom zaspim. Trenutno je zima in so tako večeri še daljši za gledanje filmov.

Ponovno sem začela piti vitamin C

Že kar nekaj časa ne jem nobenih dodatkov k prehrani in moram priznati, da sem se do prekratkim tudi dobro počutila. Sedaj pa se počutim, ko da ponovno potrebujem saj vitamin C, nekako moje telo potrebuje večjo dozo, kot pa jo dobim z prehrano. Po navadi točno vem, kateri vitamini so zame dobri in kateri ne, tokrat pa sem gledala eno oddajo in se nisem znala odločiti, ali naj kupim tiste, ki sem jih vedno jedla, ali te nove. 

Poskusila sem z novimi in upala, da bodo boljši kot moji prejšnji vitamini. Po enem tednu jemanja, mi nikakor nista sedli, kakor da sem bila navajena tistih svojih starih. Človek kar hitro čuti, kaj mu odgovarja in kaj ne. Samo poslušati moramo svoje telo, čisto vse nam bo povedalo. Tako mi ta novi vitamin C in njegov drugačni okus nikakor ni sedel, zato sem raje zapravila denar še enkrat in šla iskat moj stari, dobri vitamin C, ki ga pijem že kar tretje leto. Sedaj ali sem se navadila na ta okus, ali pa je bil ta res tako slabši. Od drugih vitaminov in mineralov za enkrat ne jem nič, ker pa sem že v srednjih letih, bi bilo dobro, da bi šla na pregled, da mi pregledajo, katere vitamine in minerale bi mogoče morala jemati. Ti pregledi so res super. Kajti tako ne ješ kar enih vitaminov, za katere pač pravijo, da jih potrebuješ, prvo narediš test in potem vidiš, ali na primer potrebuješ vitamin C, ali pa ga imaš dovolj. Pravijo, da se odvečni vitamin C izloči, verjetno je to res, ampak zakaj bi ga sploh jemal, če pa ga imaš dovolj.

Moram se naročiti na ta pregled krvi, kjer mi povedo, katere vitamine in minerale potrebujemo moje telo, tako si grem šele potem iskat, kar pač potrebujem in nimam doma polnih polic vitaminov, ki jih ne bi bilo treba njej jemati, sedaj je prioriteta samo vitamin C, ki pa je vedno na moji polici v kuhinji.