Na mojem dvorišču že vrsto let stoji stara češnja, ki jo je posadil moj dedek. Zato pa imam na njo lepe spomine, sploh iz otroštva, ter je zaradi tega tudi nisem želel posekati. A z leti je ta češnja postala precej visoka, saj je rasla zelo divje. Veje so zaradi tega začele segati že daleč čez streho, kar pa je postalo kar malo nevarno. Zato pa mi je bilo jasno, da je čas za višinsko obžagovanje dreves.

Lotil pa sem se precej samozavestno. Mislil sem si namreč, da tako ali tako ne potrebuješ več kot kakšno lestev in motorno žago. Ko pa sem se s to svojo samozavestjo spravil na to drevo, pa me je hitro minila. V glavi sem imel 101 vprašanj. Kaj če padem? Kaj če odrežem vejo ravno na streho? In tako dalje. Hitro sem videl, da varno višinsko obžagovanje dreves na domačem vrtu ni kar nekaj, ter rabiš zato nekaj dodatne opreme in pa predvsem izkušenj.

Po pomoč pa sem se zatekel do soseda. Ta je bil gozdar že od kar ga poznam, tako da sem bil prepričan, da mi bo lahko dal kakšne napotke. Hitro pa mi je razložil, da potrebujem veliko več kot samo to, kar sem mu naštel, da sem uporabil. Pokazal mi je ustrezne varnostne pasove, s katerimi si pritrdim na drevo, da ne padem tudi če se mi spelje lestev. Nato mi je pokazal še posebne vrvi in priključke, s katerimi se veja pritrdi na drevo, tako da ne pade na streho. Bil pa je tako prijazen, da mi je vse to tudi posodil in mi dal natančna navodila, kako se lotiti dela, ki ga zahteva višinsko obžagovanje dreves.

Z njegovo opremo in pa predvsem napotki in nasveti, pa mi je nato le uspelo obrezati to staro češnjo. Tedaj me ni več rabilo skrbeti, da bi se zgodilo kaj slabega.