Sodobna tehnologija, ki se imenuje 3d skeniranje omogoča natančen zajem oblike in dimenzij različnih predmetov, prostorov, naprav in celo človeškega telesa. S pomočjo posebnih skenerjev nastane digitalni tridimenzionalni model, ki ga lahko nato uporabimo za načrtovanje, izdelavo, analizo, arhiviranje ali nadaljnjo računalniško obdelavo.
Zaradi svoje natančnosti in vsestranskosti se 3d skeniranje danes uporablja na številnih področjih. Najpogosteje v industriji. Proizvajalci lahko s 3d skeniranjem na njem preverijo ali izdelani predmet ustreza načrtovanim dimenzijam. Tako lahko hitro odkrijejo odstopanja in napake. Tehnologija je zato uporabna tudi pri nadzoru kakovosti, saj omogoča primerjavo skeniranega izdelka z računalniškim modelom. To je pomembno predvsem pri izdelavi zahtevnih strojnih in avtomobilskih komponent. Zelo koristno je 3d skeniranje pri razvoju novih izdelkov. Če podjetje že ima določen predmet, ga lahko digitalizira in pridobljeni model uporabili kot osnovo za izboljšave ali izdelavo nove različice. Posebej pomembna je tudi pri izdelavi nadomestnih delov, kadar originalna tehnična dokumentacija ni več na voljo. Skeniranje tako omogoča, da star ali poškodovan del ponovno ustvarimo v digitalni obliki. Pomembno področje uporabe sta tudi arhitektura in gradbeništvo. S 3d skeniranjem lahko zelo natančno zajamemo notranjost stavb, fasade, industrijske objekte, mostove in druge konstrukcije. Digitalni modeli so uporabni pri prenovah, rekonstrukcijah in načrtovanju, saj projektantom omogočajo natančen vpogled v dejansko stanje objekta. Zanimivo je tudi področje kulturne dediščine. Muzeji in druge ustanove lahko s 3d skeniranjem digitalno ohranijo kipe, arheološke najdbe, zgodovinske predmete in arhitekturne spomenike. Digitalne kopije so lahko dragocene za raziskovanje, izobraževanje in izdelavo replik, hkrati pa predstavljajo dodatno varnostno kopijo kulturne dediščine.
Zatorej to ni več le tehnologija, ki je namenjena zgolj velikim industrijskim podjetjem. Postaja vse bolj dostopno in uporabno orodje, ki povezuje fizični svet z digitalnim. Njegova največja prednost je prav v tem, da lahko resnični predmet hitro in natančno prenesemo v digitalno obliko, ter ga tam analiziramo, spreminjamo ali ponovno uporabimo.