Pred kratkim sem poklicala na klicni center in sem zaznala znan glas. Po uspešnem pogovoru mi ni KLICNI dalo miru in sem kar vprašala s kom sem govorila, ker sem preslišala uvodni pozdrav. Seveda sem imela prav, bila je znanka, s katero sva bili pred časom kar dosti skupaj in smo malo izgubile stike. Hitro sva se zmenili za eno kratko srečanje na kavi.

Kmalu je prišel dan, ko sva sedeli na prijetni terasi na kavici in klepetale. Prav prijetno sem bila presenečena, ko mi je podrobneje razložila kako izgleda klicni center kot delovno okolje. Vedno sem si predstavljala, da je to ena majhna pisarnica kjer sediš za mizo in s telefonom v roki. Povedala mi je, da imajo velike prostore, ki so svetli in imajo razgled skozi okno, kar jih malo sprosti ob kakšnem napornem pogovoru, imajo svojo čajno kuhinjo, prostor za rekreacijo in druženje, toaletne prostore s tušem in masažni stol. Ko je iskala službo in je videla, da klicni center išče nove sodelavce se je malo zamislila. Sprva ni niti pomislila, da bi poslala prošnjo, potem pa se je zaradi višje sile le odločila. Imela je čisto drugačno predstavo o tem delu misleč, da mora biti vsiljiva in težit ljudem za kar se je kasneje izkazalo, da imajo čisto drugo vizijo. Ko so ji razložili, da klicni center ni samo telefoniranje strankam, da se tukaj trudijo in pomagajo podjetjem da so uspešna, rešujejo tudi reklamacije, sprašujejo stranke o zadovoljstvu, delajo naročila za podjetja in imajo svetovanja strankam, ji je postalo delo zanimivo in je sprejela službo. So odličen mlad tim, se redno izobražujejo, se razumejo in si medsebojno pomagajo in sodelujejo.

Prav vesela sem bila za njo, da je našla dobro službo in da je zadovoljna. Jaz pa sem tudi dobila drugačno predstavo o tem delu. Dostikrat potrebujem klicni center in vedno se spomnim na kolegico, kadar pokličem.