Pravzaprav, se delitev skupnega premoženja običajno rešuje po ločitvi.

Čeprav poznamo tudi kar nekaj primerov, ko se drugi partner odloči, da bo prepustil celotno premoženje svoji partnerki, pride pa tudi velikokrat do tega, da premoženja noče deliti in si ga tako želi imeti le zase. V vsakem primeru, se ob ločitvenem postopku, obravnava tudi delitev skupnega premoženja. Tako se najprej pregleda in sešteje celotno premoženja, ki sta jo zakonca pridobila v času svojega skupnega življenja. Tukaj se ne upošteva samo hiša, oziroma stanovanje, ampak tudi druga zemljišča, avto, pohištvo ki je v stanovanju z gospodinjskimi aparat v red, kot tudi pralni stroj, televizija, pomivalni stroj, računalnik in ostale aparature. Upoštevajo se tudi prihranki na bančnih računih, podjetje, če je bilo to ustvarjeno z skupnimi sredstvi, prav tako pa se štejejo tukaj tudi vsi dolgovi in krediti. Se pa tukaj ne upošteva premoženje, ki ga je kdo izmed zakoncev imel že pred njuno zvezo, ali pa, če je dobil kdo kakšno dediščino oziroma darilo.

Seveda, je najbolj enostavno zadeve rešiti s preprostim dogovorom, kjer bi delitev skupnega premoženja ustrezala obema. Da bi bila nekoliko pravična in razumno utemeljena z obeh strani. Tako tudi ni potreben odvetnik. Tako se je prijateljica ločila brez odvetnika in sta se sporazumno razšla, ter odnesla papirje samo notarju, da jih overi. A je še vedno kar nekaj primerov, ko pa je potreben sodni postopek in nato še dokazovanje prispevkov. Čeprav naj bi po zakonu, se domnevalo, da sta oba prispevala v premoženje vsak svojo polovico, pa lahko še vedno kdo od njiju dokaže, da pa temu ni bilo tako. Prav tako pri temu upoštevajo tudi gospodinjsko delo in pa skrb za otroke.

A vendar bi sama še vedno svetovala, da če gre karkoli narobe in se ne najde skupne rešitve, da se vseeno obrne na strokovno pomoč.