Moja služba je naporna, no ne bi rekla, da ravno služba, imam zelo napornega šefa. Tako se moram vsak konec tedna odpočiti od njega, da lahko speljem cel teden. Pridejo dnevi, ko je v redu, a večina časa je zelo naporen, od mene zahteva vedno več in več. Domov prihajam utrujena in tako komaj čakam, da se oprham, si pripravim večerjo in si pogledam dober film. Kajti le tako pozabim na službo.

Zjutraj po navadi vstanem prej, da meditiram, tako mi je potem lažje. Ko pa pride vikend si vedno, privoščim oddih na polno. Včasih ne grem niti iz pižame. Moji starši so že navajeni. Sicer mi neprestano govorijo, da šef ne more tako vplivati na moje počutje. Sama jim skušam razložiti, da je zelo zahteven, vendar me ne razumejo. Imam občutek, da mi ne verjamejo, da je šef takšen.

Večeri pa so moji. Mene dobri filmi res osrečijo. Jaz sem sposobna gledati filme tudi do jutra, če bi si to lahko privoščila, a si zaradi službe ne morem. Nimam problema s tem, da si en film pogledam večkrat. Včasih še bolj uživam, če si kateri film pogledam znova, kot pa če gledam katerega prvič. Ker imam rada takšne večere, ob gledanju televizije, ne hodim na zabave. Kako naj hodim na zabave, če sem potem čisto utrujena in ne morem delati. Šef pa od mene zahteva vedno več, tako raje ležim doma na sedežni in gledam dobre filme. 

Mogoče me kdo ne razume, ampak meni to odgovarja, le redko se zgodi, da med filmom zaspim. Trenutno je zima in so tako večeri še daljši za gledanje filmov.